ALKOHOL ZAVIRA SLOVENIJO.

Sodimo v sam vrh porabe alkohola v razvitem svetu. Več kot 400.000 Slovencev ima vsako leto z njim negativne izkušnje.*

*Vir: Nacionalni inštitut za Javno zdravje, Pitje alkoholnih pijač med prebivalci Slovenije – izsledki nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah – ATADD 2018.

Alkoholni semafor v Sloveniji gori rdeče.

Kako se boste lotili problematike alkohola?

»Mokra kultura«

  • 43 % prebivalcev, starih 25–64 let, pije visoko tvegano.
  • Vsak drugi 17-letnik je bil v življenju že vsaj dvakrat opit.
  • To, da starši pijejo alkohol, trenutno povzroča zaskrbljenost več kot 10 % otrok, skoraj 20 % pa jih je bilo zaradi tega že zaskrbljenih v preteklosti.
  • Registrirana poraba alkohola v letu 2019 je znašala 11,05 litra čistega alkohola na vsakega prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let.
  • Slovenski otroci v povprečju prvič poskusijo alkohol že pri enajstih letih. Več kot šest od desetih sedmošolcev se z alkoholom prvič sreča ravno doma.
  • Odrasel prebivalec RS je leta 2019 povprečno popil 11,05 litra čistega alkohola, leta 2020 pa 9,82.
  • 43 % prebivalcev, starih 25–64 let, pije visoko tvegano.
  • Vsak drugi 17-letnik je bil v življenju že vsaj dvakrat opit.
  • V zadnjih letih opažamo naraščanje deleža mladih žensk, ki tvegano pijejo.
  • Delovna mesta kot “območja brez alkohola.”
  • Zanimiv je podatek (iz leta 2018), ki kaže, da je imel vsak peti prebivalec Slovenije, star 15–64 let, v zadnjem letu vsaj eno negativno izkušnjo zaradi opitosti nekoga drugega (npr. verbalno ali fizično nasilje, biti sopotnik voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola, občutek ogroženosti ali sramu).
  • V raziskavah so ugotovili, da tudi v primerih, ko starši pijejo redkeje in niso pogosto opiti, otroci opazijo spremembe njihovega vedenja in pogosto izkusijo negativne posledice. Otroci, ki so videli svoje starše opite, so bili ob tem pogosto zaskrbljeni, bilo jim je nelagodno, pogosto so se počutili osramočene. 29 % staršev je poročalo, da so že bili opiti v prisotnosti svojih otrok, prav toliko jih tudi meni, da biti opit vpričo svojih otrok ni narobe, če se to ne dogaja pogosto.
  • Več kot so starši pili, večja je bila verjetnost, da so njihovi otroci izkusili škodljive posledice starševskega pitja alkohola: – 18 % otrok se je že počutilo osramočenih, ker so njihovi starši pili alkohol – 11 % otrok je bilo zaradi tega že zaskrbljenih, – 7 % otrok je poročalo, da so se njihovi starši, ko so bili opiti, bolj kregali kot navadno, – 8 % otrok je poročalo, da so bili njihovi starši, ko so bili opiti, nepredvidljivi, – 12 % otrok je poročalo, da so jim starši, ko so bili opiti, posvetili manj pozornosti.
  • Leta 2019 je registrirana poraba alkohola znašala 11,05 litra čistega alkohola na vsakega prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let. Primerjava podatkov Svetovne zdravstvene organizacije glede registrirane porabe alkohola v obdobju 2003–2014 kaže, da ima Slovenija v primerjavi z evropsko regijo Svetovne zdravstvene organizacije in tudi v primerjavi z Evropsko unijo višjo porabo alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več.
  • V Sloveniji alkohol predstavlja resen problem. Po podatkih NIJZ (2018):
  • 43 % prebivalcev, starih od 25 do 64 let, pije visoko tvegano,
  • je bil vsak drugi 17. letnik v življenju vsaj dvakrat opit,
  • v zadnjih letih opažamo naraščanje deleža mladih žensk, ki tvegano pijejo,
  • zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, v Sloveniji vsako leto povprečno umre več kot 900 oseb.
  • Slovenski otroci v povprečju prvič poskusijo alkohol že pri enajstih letih. Na podlagi podatkov raziskav v Sloveniji je več kot šest od desetih sedmošolcev prvič v stiku z alkoholom ravno doma.

    Marketing

    • Neregulacija vsebin na zahtevo (Netflix, Hulu ...) – alkohol je prisoten v 47 % vsebin.

    • Na socialnih omrežjih je prepovedano oglaševanje žganih pijač, za druge alkoholne pijače te prepovedi ni.

    • Prepovedano je oglaševanje v tradicionalnih medijih.

    • Alkohol se promovira na športnih in kulturnih dogodkih.

    • Na embalaži ni grafičnih opozoril o posledicah alkohola za zdravje/v nosečnosti.

    • V veliki meri primanjkuje tudi regulacije vsebine na zahtevo, kot so Netflix, Hulu, Amazon Prime ipd., saj je alkohol prisoten v 47 % vsebin.
    • Alkoholna podjetja so velik del svoje marketinške strategije premaknila na socialna omrežja ter sponzorirajo znane influencerje, športnike in druge vidnejše osebe (npr. predsednika države) v zameno za promocijske objave. To področje je z zakonodajo zelo slabo definirano in regulirano, ima pa zelo velik vpliv na mlajšo populacijo.
    • V Sloveniji so edine alkoholne pijače, ki so regulirane s prepovedjo00 marketinga na internetu oziroma socialnih medijih, žgane pijače, medtem ko za vino, pivo in druge alkoholne pijače zakonov o prepovedi marketinga ni.
    • Fantje pijejo in so opiti pogosteje kot dekleta, a se dekleta v opijanju približujejo fantom. Podobno ugotavljajo tudi v tujini. Razlog za to je najverjetneje tudi v načinu oglaševanja, ki ga uporabljata alkoholna industrija in industrija zabave, saj zaradi splošnih teženj po zmanjševanju razlik med spoloma k temu teži tudi oglaševanje. Intenzivno je namreč usmerjeno v mlade, predvsem v dekleta, ki naj bi bila samo v revijah za več kot štirikrat bolj izpostavljena oglasom alkohola v primerjavi s fanti. Pokazalo se je, da izpostavljenost mladostnikov oglaševanju alkoholnih izdelkov vpliva na njihovo željo, namen in odločitev za pitje alkohola, pri čemer je povezava najmočnejša pri oglasih, ki se povezujejo s športom, z vznemirljivim načinom življenja in s socialnim statusom.
    • Alkoholnih pijač se že dolgo ne oglašuje več zgolj prek tradicionalnih medijev. Promocija alkoholnih pijač se izvaja s sponzoriranjem športnih in kulturnih prireditev ter z neposrednim oglaševanjem z uporabo novih tehnologij, kot so internet in SMS oz. tekstovna sporočila. Pomembno vlogo pri oblikovanju pričakovanj mladih glede rabe alkohola igra tudi industrija zabave s sporočili v filmih, televizijskih oddajah, popevkah in drugih kulturnih produktih.
    • Alkoholnih pijač in tudi njihovih blagovnih znamk se res ne sme oglaševati na tablah, panojih, svetlobnih napisih in plakatih ob cesti, ko pa se oglašujejo, morajo oglasi vsebovati opozorilo ministra za zdravje, da raba alkohola lahko škoduje zdravju ali da prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju. Kadar se v oglasu pojavlja le ime podjetja proizvajalca alkoholnih pijač, s katero gospodarska družba nastopa na trgu, glede na zakonodajo ne gre za oglaševanje alkohola, zato takšno opozorilo ni obvezno.
     
    Zakonodaja:
    Ukrep Učinkovitost ukrepa Stroški za državo Je v RS ukrep sprejet?
    Popolna prepoved oglaševanja alkoholnih pijač zelo učinkovito nizki DELNO Prepovedano je oglaševanje alkoholnih pijač, ki vsebujejo več kot 15 vol. % alkohola. Alkoholne pijače z manj kot 15 vol. % alkohola je med drugim prepovedano oglaševati na radiu in televiziji med 7.00 in 21.30, v kinematografih pa pred 22.00 (ZZUZIS-A). Prepovedano je oglaševanje na panojih, tablah, plakatih ali svetlobnih napisih, ki so od vrtcev in šol oddaljeni manj kot 300 metrov (ZZUZIS-A). Oglaševalsko sporočilo mora vsebovati sporočilo o škodljivosti pitja alkohola.
    Uvedba grafičnih opozoril o posledicah alkohola za zdravje/za nosečnost zelo učinkovito srednji NE


    Ali podpirate popolno prepoved oglaševanja alkoholnih pijač?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:


    Ali podpirate uvedbo grafičnih opozoril o posledicah alkohola za zdravje/za nosečnost?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:

     

    Ekonomija

    • 147 milijonov evrov oz. 284 milijonov evrov z vštetimi posrednimi stroški letno je povezanih z alkoholom.

    • Nizke trošarine alkoholnih pijač v blagajno prispevajo le 90 milijonov evrov letno.

    • Povečanje porabe čistega alkohola za 1 liter na osebo letno vodi v 13-% povečanje odsotnosti z dela.

    • Minimalne cene na enoto alkohola v Sloveniji niso uvedene.

    • V Sloveniji so cene alkoholnih pijač nizke in žal primerljive s ceno brezalkoholnih pijač.

    • Kar 4 % bremena bolezni v svetu lahko pripišemo alkoholu, v Evropi celo 8 %, kar znese približno 125 milijard evrov oziroma 1,3 % bruto domačega proizvoda.
    • Če zdravstvenim stroškom prištejemo še stroške, povezane z negativnim vplivom na gospodarstvo in produktivnost, znašajo skupni stroški med 2 in 3 % bruto nacionalnega produkta.
    • Ocena bremena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkoholnih pijač, je v Sloveniji v letih 2012–2016 v povprečju znašala 147 milijonov evrov letno oziroma 284 milijonov evrov, če dodamo še grobo oceno nekaterih drugih stroškov (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja – kraje, vandalizem).
    • Uporaba alkohola zmanjšuje produktivnost zaradi zmanjšanja učinkovitosti, nezmožnosti za delo, povečanja odsotnosti z dela in prezgodnje smrti med delovno aktivnim prebivalstvom. Približno 59 milijard evrov (tj. 47 %) od 125 milijard evrov letnih skupnih zdravstvenih in socialnih izdatkov zaradi alkohola v EU nastane zaradi izgube produktivnosti.
    • Pri povečanju porabe čistega alkohola za 1 liter na osebo letno lahko pričakujemo 13-% povečanje odsotnosti z dela.
    • V Sloveniji so samo med letoma 1991 in 2005 prometne nesreče povzročile 1,3 milijarde evrov škode, v njih pa je umrlo več kot 1.700 ljudi.
    • Rast osebnih prihodkov je po podatkih nekaterih raziskav povzročila 84-% povečanje dostopnosti alkohola v EU, spremenjene cene alkohola pa le 16-% povečanje.
    • Breme zaradi alkohola ni omejeno le na posledice za zdravje in z njimi povezane stroške. Raba alkohola povzroča tudi znatne socialne in gospodarske izgube, povezane s stroški zaradi manjše produktivnosti (absentizem in prezentizem), z brezposelnostjo, s stroški pravosodnega in prometnega sektorja, socialnega varstva, in tudi s stroški, ki jih lahko pripišemo bolečini in trpljenju prizadetih. Tudi za Slovenijo predstavlja raba alkohola veliko ekonomsko breme, ki se kaže v visokih zdravstvenih in drugih stroških. Ocena zdravstvenih stroškov je v letih 2012–2016 v povprečju znašala 147 milijonov € letno (1), kar predstavlja med 3 in 4,6 % vseh izdatkov za zdravstvo na leto (2). Če upoštevamo še nekatere druge stroške (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja – kraje, vandalizem), se ta številka povzpne na 228 milijonov € (3).
    • Letno imamo v Sloveniji zaradi alkohola 234 milijonov evrov škode, medtem ko s trošarinami in davki v blagajno dobimo zgolj 90 milijonov evrov.
    • Zaradi posledic prometnih nesreč, v katerih so sodelovali alkoholizirani udeleženci, smo imeli v Sloveniji med letoma 1991 in 2005 1,3 milijarde evrov (305 milijard tolarjev) škode, umrlo pa je več kot 1.700 ljudi.
    • Ocena bremena zdravstvenih stroškov, ki so povezani z rabo alkoholnih pijač, je v Sloveniji v letih 2012–2016 v povprečju znašala 147 milijonov evrov letno oziroma 284 milijonov evrov, če dodamo še grobo oceno nekaterih drugih stroškov (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja, kot so npr. kraje, vandalizem idr.).
     
    Zakonodaja:
    Ukrep Učinkovitost ukrepa Stroški za državo Je v RS ukrep sprejet?
    Določene trošarine za alkoholne pijače zelo učinkovito nizki DELNO: Trošarine obstajajo za pivo, etilni alkohol in  , a so zelo nizke. Za vino in druge fermentirane pijače trošarin trenutno sploh ni. Potrebna bi bila tudi letna uskladitev z inflacijo.
    Priznana lastna raba zmerno učinkovito nizki DELNO: Obstajajo predpisi glede na posamezno vrsto alkoholne pijače: vino (do max. 0,1 ha vinograda, do 600l proizvedenega vina), pivo (do 500l proizvedenega piva), žganje (do 150l 100 vol.% alkohola).
    Financiranje in izvajanje preventivnih programov zelo učinkovito srednji DELNO: ZOPA, vendar se dohodek od trošarin ne porabi v celoti za preventivne programe.
    Nesorazmernost cen med brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami zelo učinkovito nizki NE: Cene so žal zelo primerljive, zato ljudje lažje posegajo po alkoholnih pijačah.
    Uvedba minimalnih cen na enoto alkohola zelo učinkovito nizki NE


    Ali podpirate določene trošarine za vse alkoholne pijače?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:


    Ali podpirate financiranje in izvajanje preventivnih programov?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:


    Ali podpirate odpravo nesorazmernosti cen med brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:


    Ali podpirate uvedbo minimalnih cen na enoto alkohola?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:

     

    Dostopnost

    • Slovenija je na 5. mestu po porabi alkohola na prebivalca v EU.

    • Neregistrirana poraba alkohola v Sloveniji letno je med 5 in 7 litri na prebivalca.

    • Že skoraj polovica 15-letnikov v Sloveniji je pila alkohol še pred svojim 13. letom.

    • Mladoletni lahko v skoraj 90 % opravijo nakup alkohola v trgovinah, v več kot 95 % pa v gostinskih lokalih.

    • Vino je klasificirano kot prehrambni izdelek.

    • V Sloveniji nimamo uvedenih licenc za prodajo alkohola v gostilnah in na prodajnih mestih.

    • V trgovinah je prepovedana prodaja alkohola v nočnih urah (21.00–7.00).

    • Poleg registrirane porabe alkohola predstavlja v Sloveniji veliko težavo tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje. Po podatkih SZO se Slovenija po skupni registrirani in neregistrirani porabi alkohola na prebivalca uvršča na peto mesto med državami članicami EU, in sicer za Češko, Madžarsko, Estonijo in Romunijo. Ocenjena raven neregistrirane porabe alkohola v Sloveniji je bila tako po novejših izračunih (2005) letno med 5 in 7 litri na prebivalca, po nekoliko starejših (1994) pa celo med 7 in 8 litri.
    • V EU lahko približno 13 % vse porabe alkohola na odraslega prebivalca (15+) pripišemo neregistrirani porabi, kar je posledica neformalne in nedovoljene pridelave, čezmejnega nakupovanja in tihotapljenja, raba alkohola, ki ne sodi med alkoholne pijače (industrijski in medicinski alkohol, kozmetika), ter nedovoljene ponudbe in prodaje alkoholnih pijač.
    • Dodaten problem lahko predstavljata dovoljen in nedovoljen vnos alkoholnih izdelkov iz drugih držav. V Slovenijo lahko na primer posameznik z enkratnim prehodom meje pripelje 10 l žganja, 20 l vmesnih pijač, 90 litrov vina in 110 litrov piva, kar ni nikjer registrirano.
    • Raziskava o razširjenosti alkohola med mladimi iz leta 2018 razkriva, da je že skoraj polovica 15-letnikov pila alkohol še pred svojim 13. letom. Prvi stik z alkoholom imajo najpogosteje doma, saj se številni starši ne zavedajo škodljivosti pitja alkohola.
    • V letih 2018 in 2019 je bila izvedena obsežna raziskava skritega nakupovanja tobačnih in alkoholnih izdelkov s strani mladoletnih oseb v Sloveniji. Zajela je okrog 100 lokacij šestih največjih trgovskih verig v šestih regijah v Sloveniji (skupno 440 poskusov nakupa tobačnih in alkoholnih izdelkov, od tega 98 nakupov alkoholnih pijač) in pokazala, da so mladoletni v kar 88,8 % lahko opravili nakup izbrane alkoholne pijače.
    • V raziskavi, ki smo jo izvedli decembra 2017, so bili mladi aktivisti v vlogi skritih kupcev pri nakupu alkohola v gostinskih lokalih od skupno 150 poskusov »uspešni« v 96,7 % primerov, v času prireditve Ritem mladosti pa je skoraj tri četrtine mladoletnih brez težav dobilo alkohol tudi v trgovinah.
    • V Sloveniji je v veljavi Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). Poleg nekaterih pomanjkljivosti v zakonu se problem kaže tudi v njegovem pomanjkljivem spoštovanju in nezadostnem nadzoru nad njegovim izvajanjem, kar bi se po eni strani lahko izboljšalo z dodelitvijo večje pristojnosti Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije, po drugi strani pa z nadaljevanjem osveščanja trgovskih verig in trgovcev o pomenu upoštevanja Zakona o omejevanju porabe alkohola. Poudariti je treba tudi nujnost enotne oglaševalske zakonodaje v Sloveniji, ki bi natančno opredeljevala tudi komuniciranje podjetij na družbenih omrežjih in podobnih digitalnih medijih.
     
    Zakonodaja:
    Ukrep Učinkovitost ukrepa Stroški za državo Je v RS ukrep sprejet?
    Določena spodnja starostna meja za pitje alkohola zelo učinkovito srednji NE: Ponujanje alkohola osebi, mlajši od 18 let, na javnem mestu se kaznuje z globo (ZOPA).
    Nadzor države nad prodajo alkohola na drobno (državni monopol nad prodajo alkohola, uvedba licenc za prodajo alkohola) zelo učinkovito nizki DELNO: Za prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač na javnih prireditvah mora organizator pridobiti dovoljenje, ki ga izda upravna enota (ZOPA). Uvesti bi bilo treba tudi licence za prodajna mesta in gostilne.
    Določena spodnja starostna meja za prodajo alkoholnih pijač zelo učinkovito / DA: Prepovedana je prodaja in ponudba alkoholnih pijač mlajšim od 18 let (ZOPA).
    Omejevanje gostote prodajnih mest zmerno učinkovito nizki NE
    Omejitev prodaje po urah in dnevih zmerno učinkovito nizki DA: Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač med 21. uro in 7. uro naslednjega dne v trgovinah; prepovedana je prodaja žganih pijač v gostinskih obratih od začetka dnevnega obratovalnega čas do 10. ure dopoldan (ZOPA).
    Cenovna dostopnost: obdavčitev – zvišanje minimalnih davčnih stopenj, v skladu z inflacijo, za vse alkoholne pijače; stopnje naj bodo vsaj sorazmerne z vsebnostjo alkohola; določitev minimalne cene alkohola;prepoved akcijskih in promocijskih cen; dodatna obdavčitev za mešane gazirane alkoholne pijače zelo učinkovito nizki DELNO: Uvedeno imamo trošarino na pivo, vmesne pijače in etilni alkohol. Za vino in druge fermentirane pijače trošarina ni uvedena oz. znaša 0 EUR (ZTro-1). Trošarine se ne usklajujejo z inflacijo.
    Prenehanje klasifikacije alkoholnih izdelkov prehranskih srednje učinkovito nizki DELNO: Vino je še vedno klasificirano kot prehrambni izdelek.
    Omejitev neregistrirane prodaje zelo učinkovito srednji


    Ali podpirate določitev spodnje starostne meje za pitje alkohola?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:


    Ali podpirate nadzor nad prodajo alkohola na drobno s strani države (državni monopol nad prodajo alkohola, uvedba licenc za prodajo alkohola)?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:


    Ali podpirate omejevanje gostote prodajnih mest, kjer je možno kupiti alkohol?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:


    Ali podpirate ureditev cenovne dostopnosti alkoholnih pijač:
    - obdavčitev – zvišanje minimalnih davčnih stopenj, v skladu z inflacijo, za vse alkoholne pijače; stopnje naj bodo vsaj sorazmerne z vsebnostjo alkohola,
    - določitev minimalne cene alkohola,
    - prepoved akcijskih in promocijskih cen,
    - dodatna obdavčitev za mešane gazirane alkoholne pijače?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:


    Ali podpirate klasifikacijo alkoholnih izdelkov kot neprehranskih?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:


    Ali podpirate omejitev neregistrirane prodaje alkohola?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:

     

    Zdravstvene posledice

    • Alkohol v Sloveniji povzroči 1.077 smrti letno (približno 5 % vseh smrti v letu). Dnevno torej zaradi njega umrejo tri osebe.

    • Skoraj (47,5 %) umre pred 65. letom starosti – prezgodnja umrljivost.

    • Stroške zdravljenja stanj, povezanih z alkoholom, krije zdravstveno zavarovanje, a se v Sloveniji ta zdravljenja in rehabilitacijske programe pogosto stigmatizira.

    • Skoraj ¾ hospitalizacij zaradi vzrokov, povezanih z alkoholom, se zgodi zaradi duševnih in vedenjskih motenj, ki so posledice rabe alkohola.

    • Pitje alkohola med nosečnostjo ali v času dojenja kvarno vpliva na razvoj in rast zarodka oziroma otroka.

    • Polovica koga? Prebivalcev RS / rednih uporabnikov alkohola ...?

    • Alkohol je v Sloveniji leta 2019 povzročil 1.077 smrti (približno 5 % vseh smrti v letu), kar pomeni, da so v povprečju vsak dan umrle tri osebe.
    • Skoraj polovica (47,5 %) rednih uporabnikov alkohola je umrla pred 65. letom starosti, kar predstavlja prezgodnjo umrljivost.
    • Alkohol je edina neregulirana psihoaktivna substanca.
    • Zaradi vzrokov, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, je v Sloveniji v obdobju 2013–2018 umrlo 5.099 prebivalcev, kar predstavlja 4,3 % vseh smrti v državi.
    • Zaradi vzrokov, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu, se je v Sloveniji v obdobju 2013–2018 zgodilo skupno 20.805 hospitalizacij, kar je 1,13 % vseh hospitalizacij v državi. Skoraj tri četrtine teh hospitalizacij se je zgodilo zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi rabe alkohola.
    • Alkohol je teratogen, zato pitje alkohola med nosečnostjo kvarno vpliva na razvoj in rast zarodka oz. ploda, kar lahko privede do spontanega splava, odmrtja ploda, zastoja rasti v maternici ali rojstva otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj (FASD) z vrsto doživljenjskih stanj z nepopravljivimi posledicami za otroka. Tveganje za nekatere neugodne izide poveča že izpostavljenost majhnim količinam alkohola. Tudi pitje alkohola v času dojenja lahko škodljivo vpliva na otrokov razvoj.
    • V Sloveniji zaradi zdravstvenih razlogov, povezanih z alkoholom, v povprečju vsak dan umreta dve osebi. Skupaj s smrtmi zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani, pa vsako leto v povprečju umre več kot 725 oseb.
     
    Zakonodaja:
    Ukrep Učinkovitost ukrepa Stroški za državo Je v RS ukrep sprejet?
     za osebe, ki tvegano ali škodljivo pijejo, v primarnem zdravstvu in drugih okoljih zelo učinkovito srednji DELNO: Ukrep se izvaja v okviru Zakona o voznikih in v okviru Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Vsi zdravniki splošne/družinske medicine tveganega in   pitja alkohola ne odkrivajo, čeprav obstajajo klinične smernice za zgodnje odkrivanje in kratke ukrepe. Aktivnosti se krepijo s projektom SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola.
    Zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj ter drugih bolezni zaradi pitja alkohola zelo učinkovito srednji/visoki DA: Stroške zdravljenja krije zdravstveno zavarovanje.


    Ali podpirate kratke ukrepe za osebe, ki tvegano ali škodljivo pijejo, v primarnem zdravstvu in drugih okoljih?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:

     

    Promet in vožnja pod vplivom alkohola

    • Dve tretjini udeležencev, ki vozijo pod vplivom alkohola, sta stari od 15 do 34 let, pri tem pa je večina moških (96 %).

    • Alkoholizirani udeleženci so povzročitelji 33 % nesreč s smrtnim izidom.

    • Škoda zaradi smrtnih žrtev v nesrečah, povzročenih pod vplivom alkohola, znaša letno 72 milijonov evrov.

    • Dovoljena vsebnost alkohola v krvi za voznike je regulirana z zakonom (do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka).

    • Vsaka tretja smrtna žrtev prometnih nesreč v EU je posledica uporabe alkohola, kar pomeni približno 17.000 smrtnih žrtev letno.
    • Ocene kažejo, da sta dve tretjini udeležencev, ki vozijo pod vplivom alkohola, stari od 15 do 34 let, pri tem pa je večina moških (96 %).
    • Alkoholizirani udeleženci so povzročitelji 33 % nesreč s smrtnim izidom (kar 27 oseb je v letu 2020 umrlo zaradi alkoholiziranosti povzročitelja), 24 % nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in od 9 do 12 % nesreč z materialno škodo.
    • Med letoma 2010 in 2020 je Slovenija zmanjšala število smrti zaradi prometnih nesreč za 42 %, medtem ko se je število smrti zaradi nesreč pod vplivom alkohola zmanjšalo zgolj za 2 % (s 36 % na 34 %). Napredek pri vožnji in prometnih nesrečah pod vplivom alkohola je bistveno počasnejši.
    • V lanskem letu (2021) je bilo število smrti zaradi prometnih nesreč pod vplivom alkohola najvišje po letu 2015, število prometnih nesreč pod vplivom alkohola pa najvišje po letu 2016.
    • V EU se v povprečju vsaka četrta smrt zgodi zaradi prometne nesreče pod vplivom alkohola, v Sloveniji pa vsaka tretja.
    • Če upoštevamo le škodo zaradi smrtnih žrtev, smo imeli med letoma 1991 in 2019 v prometnih nesrečah, v katerih je bil povzročitelj nesreče pod vplivom alkohola, več kot 2.413 mrtvih, kar pomeni 2 milijardi evrov družbene škode oziroma okoli 72 milijonov evrov na leto. Skozi statistiko prometnih nesreč ugotavljamo, da alkohol skozi desetletja ostaja najpogostejši vzrok za nastanek najhujših prometnih nesreč – okoli 30 % smrtnih nesreč in 17 % hudih telesnih poškodb je povezanih z alkoholom. Približno vsaka deseta prometna nesreča nastane kot posledica alkoholiziranosti povzročitelja, pri nesrečah s smrtnim izidom pa povprečno vsaka tretja. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročitelja prometne nesreče s smrtnim izidom je 1,5 promila, nesreče s hudimi telesnimi poškodbami pa 1,35 promila.
     
    Zakonodaja:
    Ukrep Učinkovitost ukrepa Stroški za državo Je v RS ukrep sprejet?
    Postopno znižanje dovoljene vsebnosti alkohola v krvi za voznike do 0,0 g/l zelo učinkovito nizki DELNO: Najvišja dovoljena raven alkohola v krvi je 0,50 grama alkohola na kilogram krvi (ZPrCP).
    0,0 g/l alkohola v krvi za mlade voznike, voznike javnega prevoza in voznike težkih tovornih vozil zelo učinkovito nizki DA (ZPrCP)
    Postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja srednje učinkovito visoki DA: Ob izgubi vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola je obvezna udeležba v rehabilitacijskih programih pred vnovičnim opravljanjem vozniškega izpita (ZVoz).
    Odprava začasno odvzetega vozniškega dovoljenja: storilcu prekrška se takoj ob prekršku s sklepom sodišča začasno (3 do 6 mesecev) odvzame vozniško dovoljenje. V tem obdobju storilec opravi vse potrebne postopke (strokovni pregled pri medicini, prijava na program, postopek na sodišču glede predloga odloga) zelo učinkovito nizki DELNO: Postopek določa, da se lahko obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje na njegov predlog vrne pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku (113.d člen ZP-1).
    Uvedba alkoholnih ključavnic za voznike prekrškarje srednje učinkovito visoki NE
    Alkohol se uvrsti kot primarni vzrok prometnih nesreč nizki DELNO: Vožnjo pod vplivom alkohola zakon še vedno obravnava kot sekundarni vzrok za nastanek prometne nesreče. Kot primarni vzrok za nastanek nesreče pa zakonodaja opredeljuje drugo nepravilno ravnanje voznika, kot je npr. prehitra vožnja, nepravilna smer in stran vožnje, nezadostna varnostna razdalja itd. (ZPrCP).
    Naključno preverjanje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku – povečanje nadzora zelo učinkovit visoki DA: Vozniki imajo lahko v litru izdihanega zraka največ do vključno 0,24 miligrama alkohola, a le pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Poklicni vozniki, vozniki javnega prevoza, učitelji vožnje, vozniki začetniki, vozniki, ki prevažajo otroke in nekateri drugi vozniki v organizmu alkohola ne smejo imeti (ZPrCP).


    Ali podpirate postopno znižanje dovoljene vsebnosti alkohola v krvi za voznike do 0,0 g/l?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:


    Ali podpirate odpravo začasno odvzetega vozniškega dovoljenja: storilcu prekrška se takoj ob prekršku s sklepom sodišča začasno (3 do 6 mesecev) odvzame vozniško dovoljenje. V tem obdobju storilec opravi vse potrebne postopke (strokovni pregled pri medicini, prijava na program, postopek na sodišču glede predloga odloga)?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:


    Ali podpirate uvedbo alkoholnih ključavnic za voznike prekrškarje?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:


    Ali podpirate uvrstitev alkohola kot primarnega vzroka prometnih nesreč?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:


    Ali podpirate povečanje nadzora in naključnega preverjanja vsebnosti alkohola v izdihanem zraku?



    Zakaj ste se tako odločili in kakšni bi bili vaši ukrepi, če ste se odločili za DA:

     


    Za konec še samo...

    Iz katere stranke prihajate:

    Kontakt:



    Katera so prioritetna področja, ki bi se jih lotili v roku 6 mesecev     (odkljukate lahko več odgovorov)?


    Katera so področja, ki bi se jih lotili v roku enega leta ali več     (odkljukate lahko več odgovorov)?

     

    ODDAJA NI VEČ MOGOČA

    Za vse dodatne informacije oz. pri težavah z izpolnjevanjem ankete se lahko obrnite na mail marusa@vozim.si ali telefon: 070 222 261.
    Na podlagi 6. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parplamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o protem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ESS, z oddajo tega obrazca potrjujete, da ste seznanjeni s tem, da bodo osebni podatki (ime, priimek, elektronski nalsov, stranka) skladno z veljavno zakonodajo zbrani, hranjeni, obdelani in uporabljeni za potrebe izvedbe in interpretacije te ankete za organizacije SNCDA Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija (No Excuse), Inštitut za zdravje in okolje ter Zavod VOZIM.

    © 2022 Zavod VOZIM | Stran postavil Madbox