ALKOHOL ZAVIRA SLOVENIJO.

Po porabi alkohola smo nad evropskim povprečjem. Njegove negativne učinke vsako leto občuti vsak četrti prebivalec.*

*Vir: Nacionalni inštitut za Javno zdravje, Pitje alkoholnih pijač med prebivalci Slovenije – izsledki nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah – ATADD 2023.

Alkoholni semafor v Sloveniji gori rdeče.

Kako se boste lotili problematike alkohola?

“Mokra kultura”

Raba alkohola je v Sloveniji močno normalizirana in družbeno sprejeta v javnih in domačih okoljih.
Registrirana poraba alkohola je v Sloveniji v letu 2024 znašala 10,4 litra čistega alkohola na prebivalca (15+), kar je 7 % več kot leto prej ter nad povprečjem EU in evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).
Visoko tvegan način rabe alkohola je prisoten pri skoraj polovici Slovencev, starejših od 25 let (46,2 %).
Skoraj polovica 17-letnikov je bila v življenju že večkrat opita, kar kaže na zgodnji začetek rabe alkohola (45,4 %).
Prvi stik z alkoholom se pri otrocih in mladostnikih pogosto zgodi v domačem okolju (več kot 60 %). V povprečju otroci prvič poskusijo alkohol pri 11 letih.
Raba alkohola (četudi zmerna) negativno vpliva tudi na druge osebe, zlasti na družinske člane, npr. otroke, ki zaradi rabe alkohola staršev pogosto doživljajo stiske.

Preberi več

Leta 2024 je registrirana poraba alkohola znašala 10,4 litra čistega alkohola na vsakega prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let, kar predstavlja 7-% zvišanje z letom 2023. Slovensko povprečje presega povprečje EU in evropske regije SZO (2010–2019).
Delež odraslih žensk, starih do 35 let, ki tvegano pijejo, se zmanjšuje, delež žensk, starejših od 35 let, ki tvegano pijejo, pa se zvišuje.
Delovna mesta so prepoznana kot “območja brez alkohola”.
Alkoholiziranost negativno vpliva tudi na druge ljudi. Približno petina prebivalcev (17,6 %) poroča, da zaradi pitja nekoga drugega ponoči ni mogla spati ali ni imela miru. Nekoliko manj (15,1 %) jih je bilo priča verbalnemu nasilju s strani osebe, ki je pila alkoholne pijače, 6,4 % pa jih je doživelo fizično nasilje. 9,3 % prebivalcev je bilo zaradi pitja nekoga drugega že vpletenih v resen prepir, 12,2 % pa se jih je na javnih mestih, tudi na javnih prevozih, že počutila ogrožene. 16,6 % prebivalcev se je že peljalo s sovoznikom, ki je pil, 2,6 % pa jih je bilo udeleženih v prometni nesreči, ki se je zgodila zaradi pitja nekoga drugega. Skoraj četrtina (24,1 %) prebivalcev se je že počutila neprijetno zaradi ljudi, ki so pili in bruhali, urinirali ali smetili.
Tudi v primerih, ko starši pijejo redkeje in niso pogosto opiti, otroci opazijo spremembe njihovega vedenja in pogosto izkusijo negativne posledice. Otroci, ki so videli svoje starše opite, so bili ob tem pogosto zaskrbljeni, bilo jim je nelagodno, pogosto so se počutili osramočene. 29 % staršev je poročalo, da so že bili opiti v prisotnosti svojih otrok, prav toliko jih tudi meni, da biti opit vpričo svojih otrok ni narobe, če se to ne dogaja pogosto.
Več kot so starši pili, večja je bila verjetnost, da so njihovi otroci izkusili škodljive posledice starševskega pitja alkohola: 18 % otrok se je že počutilo osramočenih, ker so njihovi starši pili alkohol, 11 % otrok je bilo zaradi tega že zaskrbljenih, 7 % otrok je poročalo, da so se njihovi starši, ko so bili opiti, bolj kregali kot navadno, 8 % otrok je poročalo, da so bili njihovi starši, ko so bili opiti, nepredvidljivi, 12 % otrok je poročalo, da so jim starši, ko so bili opiti, posvetili manj pozornosti.
V Sloveniji alkohol predstavlja resen problem. Po podatkih NIJZ (2023):

46,2 % prebivalcev, starih 25–64 let, pije visoko tvegano;
je bilo 45,4 % 17-letnikov v življenju opitih najmanj dvakrat;
se je v zadnjih desetih letih povečal delež abstinentov;
slovenski otroci v povprečju prvič poskusijo alkohol že pri enajstih letih. Na podlagi podatkov raziskav v Sloveniji je več kot šest od desetih sedmošolcev prvič v stiku z alkoholom ravno doma.

Marketing

Prepovedano je oglaševanje alkoholnih pijač v tradicionalnih medijih.
Alkoholna industrija pomemben del oglaševanja usmerja na družbena omrežja, vplivneže in vsebine, ki so dostopne mlajšim.
Izpostavljenost oglaševanju alkohola dokazano vpliva na zgodnejši začetek rabe alkohola in na tvegano rabo alkohola pri mladih.
Oglaševanje žganih pijač je na družbenih omrežjih prepovedano le pri plačljivih in sponzoriranih objavah, za druge alkoholne pijače takšne prepovedi ni.
Alkohol je prisoten na športnih in kulturnih dogodkih.
V avdiovizualnih vsebinah na zahtevo (npr. platforme za pretočne vsebine) je alkohol prisoten v skoraj polovici vsebin.
Alkoholne pijače z več kot 1,2 % alkohola niso obvezno označene s seznamom sestavin in hranilnimi vrednostmi.
Na embalaži alkoholnih pijač ni grafičnih opozoril o posledicah rabe alkohola za zdravje ali o tveganjih v nosečnosti.

Preberi več

V veliki meri primanjkuje regulacije videovsebin na zahtevo, saj je alkohol prisoten v skoraj polovici vsebin.
Alkoholna podjetja so velik del svoje marketinške strategije premaknila na družbena omrežja ter sponzorirajo znane vplivneže, športnike in druge prepoznavnejše osebe v zameno za promocijske objave. To področje je z zakonodajo zelo slabo definirano in regulirano, ima pa zelo velik vpliv na mlajšo populacijo.
Alkoholne pijače z alkoholno vsebnostjo nad 1,2 % so izvzete iz označevanja sestavin in hranilne vrednosti.
Transparentnost in informiranje sta nizka.
V Sloveniji so edine alkoholne pijače, ki so na internetu regulirane s prepovedjo marketinga, žgane pijače, medtem ko za vino, pivo in druge alkoholne pijače zakonov o prepovedi marketinga ni.
Fantje pijejo in so opiti pogosteje kot dekleta, a se dekleta v opijanju približujejo fantom. Podobno ugotavljajo tudi v tujini. Razlog za to najverjetneje tiči tudi v načinu oglaševanja, ki ga uporabljata alkoholna industrija in industrija zabave, saj zaradi splošnih teženj po zmanjševanju razlik med spoloma k temu teži tudi oglaševanje. Intenzivno je namreč usmerjeno v mlade, predvsem v dekleta, ki naj bi bila samo v revijah za več kot štirikrat bolj izpostavljena oglasom alkohola v primerjavi s fanti. Pokazalo se je, da izpostavljenost mladostnikov oglaševanju alkoholnih izdelkov vpliva na njihovo željo, namen in odločitev za pitje alkohola, pri čemer je povezava najmočnejša pri oglasih, ki se povezujejo s športom, vznemirljivim načinom življenja in družbenim statusom.
Alkoholne pijače se že dolgo ne oglašujejo več zgolj prek tradicionalnih medijev. Promocija alkoholnih pijač se izvaja s sponzoriranjem športnih in kulturnih prireditev ter neposrednim oglaševanjem z uporabo novejših tehnologij. Pomembno vlogo pri oblikovanju pričakovanj mladih glede rabe alkohola igra tudi industrija zabave s sporočili v filmih, televizijskih oddajah, popevkah in drugih kulturnih produktih.
Alkoholnih pijač in tudi njihovih blagovnih znamk se ne sme oglaševati na tablah, panojih, svetlobnih napisih in plakatih ob cesti, ko pa se oglašujejo, morajo oglasi vsebovati opozorilo ministra za zdravje, da lahko raba alkohola škoduje zdravju ali da prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju. Kadar se v oglasu pojavlja le ime podjetja proizvajalca alkoholnih pijač, s katerim gospodarska družba nastopa na trgu, glede na zakonodajo ne gre za oglaševanje alkohola, zato takšno opozorilo ni obvezno.

Zakonodaja

UKREP	UČINKOVITOST UKREPA	STROŠKI ZA DRŽAVO	JE UKREP V RS SPREJET?
Popolna prepoved oglaševanja alkoholnih pijač v vseh medijih	zelo učinkovito	nizki	DELNO – Prepovedano je oglaševanje alkoholnih pijač z več kot 15 vol. % alkohola. Oglaševanje pijač z manj kot 15 vol. % alkohola je omejeno v določenih časovnih okvirih na radiu in televiziji ter v kinematografih. Prepovedano je oglaševanje v bližini vrtcev in šol (do 300 metrov) (ZZUZIS-A). Oglaševalsko sporočilo mora vsebovati sporočilo o škodljivosti rabe alkohola
Prepoved oglaševanja alkohola v digitalnih medijih in na družbenih omrežjih	zelo učinkovito	nizki	NE – Oglaševanje žganih pijač je prepovedano le pri plačljivih in sponzoriranih objavah; za pivo, vino in druge alkoholne pijače takšne prepovedi ni.
Prepoved sponzoriranja športnih in kulturnih dogodkov z alkoholnimi znamkami	zelo učinkovito	nizki	NE – Alkohol se še vedno intenzivno promovira prek dogodkov in sponzorstev.
Uvedba grafičnih opozoril o posledicah rabe alkohola za zdravje in nosečnost	zelo učinkovito	srednji	NE – Na embalaži alkoholnih pijač grafična opozorila niso obvezna.
Obvezno označevanje sestavin in hranilne vrednosti alkoholnih pijač	zmerno učinkovito	srednji	NE – Obvezno označevanje velja le za pijače z manj kot 1,2 vol. % alkohola.

Oglaševanje alkohola prispeva k normalizaciji rabe alkohola v družbi.

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili?

Alkoholna industrija v oglaševanju zmanjšuje ali prikriva zdravstvena tveganja, povezana z rabo alkohola.

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili?

Ali podpirate popolno prepoved oglaševanja alkoholnih pijač v vseh medijih, vključno z digitalnimi in družbenimi?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ali podpirate prepoved sponzoriranja športnih in kulturnih dogodkov z alkoholnimi znamkami?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ali podpirate uvedbo obveznih grafičnih zdravstvenih opozoril na embalaži alkoholnih pijač, ki opozarjajo na škodljive posledice rabe alkohola, vključno z nosečnostjo?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ekonomija

Raba alkohola v Sloveniji predstavlja veliko ekonomsko breme, ki presega javnofinančne prihodke iz naslova trošarin in davkov.
Skupni neposredni in posredni stroški rabe alkohola v Sloveniji znašajo približno 200 milijonov evrov letno (obdobje 2018–2019).
Zdravstveni stroški zaradi rabe alkohola v Sloveniji znašajo približno 105,2 milijona evrov letno, skupaj s posrednimi stroški pa 186,3 milijona evrov (obdobje 2018–2019), kar predstavlja približno 3–5 % vseh izdatkov za zdravstvo.
V obdobju 2018–2019 so stroški začasne odsotnosti z dela zaradi rabe alkohola znašali več kot 6,5 milijona evrov letno.
Prihodki iz trošarin na alkoholne pijače so v letu 2024 v Sloveniji znašali približno 123,6 milijona evrov, kar pomeni, da stroški zaradi rabe alkohola bistveno presegajo prihodke.

Preberi več

Prihodki iz trošarin na alkoholne pijače so v letu 2024 znašali 123,6 milijona evrov, kar pomeni, da prihodki ne pokrijejo niti zdravstvenih stroškov, povezanih z rabo alkohola. Trošarine v Sloveniji ostajajo nizke in neredno prilagojene inflaciji.
S 1. junijem 2025 so se trošarine zvišale za 7 %, kar pomeni zelo majhen vpliv na končne cene. Cena 0,5 litra piva se je ob tem zvišala za približno 2,6 centa, pri malih proizvajalcih za približno 1,3 centa. Davčni ukrepi imajo poleg fiskalnih tudi javnozdravstvene učinke, saj vplivajo na zmanjševanje porabe in spodbujajo razvoj pijač z nižjo vsebnostjo alkohola.
Izguba produktivnosti zaradi odsotnosti z dela, zmanjšane delovne učinkovitosti in prezgodnjih smrti predstavlja pomemben del bremena. V obdobju 2018–2019 so v Sloveniji ti stroški v povprečju znašali več kot 6,5 milijona evrov.
Povečanje porabe čistega alkohola za 1 liter na prebivalca letno je povezano s 13-% povečanjem odsotnosti z dela.
Cenovni in davčni ukrepi so med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjševanje rabe alkohola in hkrati za zmanjševanje družbenega bremena.

Zakonodaja

UKREP	UČINKOVITOST UKREPA	STROŠKI ZA DRŽAVO	JE UKREP V RS SPREJET?
Ustrezne in redno usklajevane trošarine za alkoholne pijače	zelo učinkovito	nizki	DELNO – Trošarine obstajajo za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol, za vino in druge fermentirane pijače pa niso uvedene. Trošarine se ne usklajujejo redno z inflacijo; 7-% dvig leta 2025 ne dosega inflacijske uskladitve (25,7 %).
Priznana lastna raba alkohola v omejenih količinah	zmerno učinkovito	nizki	DELNO – Dovoljena je omejena lastna raba glede na vrsto pijače (vino, pivo, žganje), kar zmanjšuje nadzor nad dejansko porabo.
Sistematično financiranje in izvajanje preventivnih programov	zelo učinkovito	srednji	DELNO – Pravna podlaga obstaja (ZOPA), vendar prihodki od trošarin niso namensko in v celoti usmerjeni v preventivo.
Zmanjševanje cenovne dostopnosti alkohola v primerjavi z brezalkoholnimi pijačami	zelo učinkovito	nizki	NE – Cene alkoholnih in brezalkoholnih pijač so pogosto primerljive, kar spodbuja rabo alkohola.
Uvedba minimalne cene na enoto alkohola	zelo učinkovito	nizki	NE – Minimalna cena na enoto alkohola kljub dokazani učinkovitosti ni uvedena.

Javno zdravje bi moralo imeti prednost pred ekonomskimi interesi, povezanimi z alkoholom.

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili?

Ekonomski interesi (turizem, alkoholna industrija) imajo prevelik vpliv na alkoholno politiko.

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili?

Ali podpirate redno usklajevanje trošarin na alkoholne pijače z inflacijo?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ali podpirate odpravo nesorazmernosti cen med brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami v korist brezalkoholnih izbir?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ali podpirate uvedbo minimalnih cen na enoto alkohola?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ali podpirate sistematično financiranje in izvajanje preventivnih programov na področju rabe alkohola?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ali podpirate uvedbo obveznega označevanja vseh alkoholnih pijač s sestavinami ter hranilnimi in energijskimi vrednostmi?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Dostopnost

Dostopnost alkohola je v Sloveniji visoka z vidika cen, fizične dostopnosti ter družbene sprejemljivosti.
Slovenija je med državami z najvišjo porabo alkohola v EU.
Registrirana poraba alkohola na prebivalca znaša 10,4 litra.
Neregistrirana poraba alkohola na prebivalca je približno 1,8 litra.
Alkohol je pogosto dostopen tudi mladoletnim. Raziskave kažejo, da lahko mladoletni v več kot polovici primerov opravijo nakup izbrane alkoholne pijače.
Vino je klasificirano kot prehranski izdelek.
V Sloveniji nimamo uvedenih licenc za prodajo alkohola v gostilnah in na prodajnih mestih.
V trgovinah je prepovedana prodaja alkohola v nočnih urah (21.00–7.00).

Preberi več

Poleg registrirane porabe alkohola v Sloveniji veliko težavo predstavlja tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje. Po podatkih SZO se Slovenija po skupni registrirani in neregistrirani porabi alkohola na prebivalca uvršča na šesto mesto med državami članicami EU, in sicer za Češko, Latvijo, Avstrijo, Francijo ter Litvo. Ocenjena raven neregistrirane porabe alkohola v Sloveniji je bila tako po novejših izračunih (2024) približno 1,8 litra na prebivalca, kar je znatno nižje od ocen leta 2005, ko je je bila letna raven celo med 5 in 7 litri čistega alkohola.
V EU lahko približno 13 % vse porabe alkohola na odraslega prebivalca (15+) pripišemo neregistrirani porabi, kar je posledica neformalne in nedovoljene pridelave, čezmejnega nakupovanja in tihotapljenja, rabe alkohola, ki ne sodi med alkoholne pijače (npr. industrijski in medicinski alkohol, kozmetika), ter nedovoljene ponudbe in prodaje alkoholnih pijač.
Dodaten problem lahko predstavljata dovoljen in nedovoljen vnos alkoholnih izdelkov iz drugih držav. V Slovenijo lahko na primer posameznik z enkratnim prehodom meje pripelje 10 litrov žganja, 20 litrov vmesnih pijač, 90 litrov vina in 110 litrov piva, kar ni nikjer registrirano.
Raziskava o razširjenosti alkohola med mladimi iz leta 2023 ugotavlja, da skoraj tretjina slovenskih mladostnikov prvič poskusi alkohol že pred 13. letom. Prvi stik z alkoholom imajo najpogosteje doma, saj se številni starši ne zavedajo škodljivosti pitja alkohola.
V letu 2023 je bila izvedena obsežna raziskava skritega nakupovanja tobačnih in alkoholnih izdelkov s strani mladoletnih oseb v Sloveniji. Zajela je približno 100 lokacij šestih največjih trgovskih verig v šestih regijah v Sloveniji in pokazala, da so mladoletni v več kot polovici primerov lahko opravili nakup izbrane alkoholne pijače.
V Sloveniji je v veljavi Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). Kljub temu se poleg določenih vsebinskih vrzeli v zakonodaji težave kažejo tudi v nezadostni doslednosti pri izvajanju ter pomanjkljivem nadzoru nad spoštovanjem zakonskih določil. Stanje bi bilo mogoče izboljšati z razširitvijo pristojnosti Tržnega inšpektorata Republike Slovenije ter z nadaljnjim sistematičnim ozaveščanjem trgovskih verig in prodajalcev o pomenu doslednega upoštevanja ZOPA. Poudariti je treba tudi nujnost enotne oglaševalske zakonodaje v Sloveniji, ki bi natančno opredeljevala komuniciranje podjetij na družbenih omrežjih in v podobnih digitalnih medijih.

Zakonodaja

UKREP	UČINKOVITOST UKREPA	STROŠKI ZA DRŽAVO	JE UKREP V RS SPREJET?
Določena spodnja starostna meja za rabo alkohola	zelo učinkovito	srednji	DELNO – Ponujanje alkohola osebi, mlajši od 18 let, na javnem mestu se kaznuje z globo, vendar raba alkohola sama po sebi ni prepovedana (ZOPA).
Določena spodnja starostna meja za prodajo in ponudbo alkoholnih pijač	zelo učinkovito	nizki	DA – Prepovedani sta prodaja in ponudba alkoholnih pijač mlajšim od 18 let (ZOPA).
Nadzor nad prodajo alkohola na drobno (licenciranje prodaje, državni nadzor)	zelo učinkovito	nizki	DELNO – Za prodajo alkohola na javnih prireditvah je potrebno dovoljenje upravne enote, sistem licenciranja prodajnih mest in gostinskih obratov pa ni uveden.
Omejevanje gostote prodajnih mest alkohola	zmerno–zelo učinkovito	nizki	NE – Ni sistemskih omejitev glede števila ali gostote prodajnih mest.
Omejevanje prodaje alkohola po urah in dnevih	zmerno učinkovito	nizki	DELNO – Prepovedana je prodaja alkohola v trgovinah med 21.00 in 7.00; prodaja žganih pijač v gostinskih obratih je omejena v jutranjih urah (ZOPA).
Cenovna dostopnost alkohola (trošarine, minimalna cena, prepoved promocijskih cen)	zelo učinkovito	nizki	DELNO – Trošarine obstajajo za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol, ne pa za vino; trošarine se ne usklajujejo z inflacijo; minimalna cena alkohola ni uvedena.
Prenehanje klasifikacije alkoholnih pijač kot prehranskih izdelkov	srednje učinkovito	nizki	DELNO – Vino je še vedno klasificirano kot prehranski izdelek.
Omejevanje neregistrirane proizvodnje in prodaje alkohola	zelo učinkovito	srednji	NE – Neregistrirana proizvodnja in osebni vnos alkohola ostajata pomemben vir dostopnosti.

Alkohol je mladim enostavno dostopen v neposredni okolici šol (npr. v trgovinah, lokalih).

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili?

Dostopnost poceni alkohola prispeva k tvegani rabi alkohola med mladimi.

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili?

Ali podpirate uvedbo licenc za prodajo alkohola na drobno?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ali podpirate večji nadzor države nad prodajo alkohola na drobno, tudi z možnostjo državnega monopola?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ali podpirate omejevanje gostote prodajnih mest, kjer je možno kupiti alkohol?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ali podpirate ukrepe za zmanjšanje cenovne dostopnosti alkohola (npr. minimalne cene, prepoved promocijskih in akcijskih cen)?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ali podpirate klasifikacijo alkoholnih izdelkov kot neprehranskih izdelkov?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ali podpirate strožji nadzor in omejevanje neregistrirane prodaje alkohola?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Zdravstvene posledice

Alkohol v Sloveniji povzroči približno 890 smrti letno, kar predstavlja približno 4,3 % vseh smrti oziroma povprečno 2,5 smrti na dan.
Več kot polovica smrti, povezanih z rabo alkohola, se zgodi pred 65. letom starosti, kar pomeni izrazito breme prezgodnje umrljivosti.
Skoraj 3/4 hospitalizacij zaradi rabe alkohola je posledica duševnih in vedenjskih motenj, povezanih z alkoholom.
Alkohol je teratogen in povzroča razvojne okvare ploda, saj prehaja skozi posteljico in se v telesu ploda ne presnavlja. Že majhne količine alkohola lahko zato škodljivo vplivajo na razvoj ploda.
Raba alkohola v nosečnosti lahko povzroči spontani splav, zastoj rasti ali rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj (FASD), tveganje pa obstaja že pri majhnih količinah alkohola.

Preberi več

Alkohol je v Sloveniji v obdobju 2013–2021 povzročil približno 890 smrti (približno 4,3 % vseh smrti v letu), kar pomeni, da sta v povprečju umrli 2,5 osebi na dan.
Med prezgodaj umrlimi zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov je bil delež moških 5,2-krat višji kot delež žensk.
Alkohol je edina široko dostopna psihoaktivna substanca, ki je zakonita, družbeno sprejeta in relativno slabo regulirana glede na obseg škode, ki jo povzroča.
Zaradi vzrokov, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu, se je v Sloveniji v obdobju 2013–2021 zgodilo skupno 2.653.580 hospitalizacij, kar je 1,11 % vseh hospitalizacij v državi. Skoraj 3/4 teh hospitalizacij se je zgodilo zaradi duševnih in vedenjskih motenj, povezanih z rabo alkohola.
Alkohol je teratogen, kar pomeni, da povzroča razvojne okvare pri še nerojenem otroku. Alkohol prehaja po krvi skozi posteljico do ploda, ki alkohola ne more učinkovito presnavljati. Posledično je plod izpostavljen podobni koncentraciji alkohola v krvi kot nosečnica, alkohol pa v njegovem telesu ostaja dlje časa. Že majhne količine alkohola zato lahko škodljivo vplivajo na razvoj ploda.
Raba alkohola med nosečnostjo zato škodljivo vpliva na razvoj in rast ploda ter lahko privede do spontanega splava, smrti ploda, zastoja rasti v maternici ali rojstva otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj (FASD). Gre za vrsto doživljenjskih stanj z nepopravljivimi posledicami za otroka. Tveganje za nekatere neugodne izide se poveča že ob izpostavljenosti majhnim količinam alkohola. Tudi raba alkohola v času dojenja lahko škodljivo vpliva na otrokov razvoj.

Zakonodaja

UKREP	UČINKOVITOST UKREPA	STROŠKI ZA DRŽAVO	JE UKREP V RS SPREJET?
Zgodnje odkrivanje tveganih in škodljivih vzorcev rabe alkohola v primarnem zdravstvu in drugih okoljih	zelo učinkovito	srednji	DELNO – Obstajajo klinične smernice in orodja za presejanje ter kratke intervencije, vendar se ukrep ne izvaja sistematično in enotno v vseh okoljih; aktivnosti se krepijo z nacionalnimi projekti.
Zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj ter drugih bolezni zaradi rabe alkohola	zelo učinkovito	srednji–visoki	DA – Zdravljenje je vključeno v javni zdravstveni sistem in ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Zgodnja obravnava in podpora osebam z motnjami zaradi rabe alkohola v skupnosti	zelo učinkovito	srednji	DELNO – Skupnostne in ambulantne oblike pomoči obstajajo, vendar so kapacitete omejene in regionalno neenakomerno dostopne.
Zmanjševanje stigmatizacije in spodbujanje pravočasnega iskanja pomoči	zmerno–zelo učinkovito	nizki–srednji	DELNO – Ozaveščevalne aktivnosti potekajo, vendar destigmatizacija še ni sistematično vključena v vse ravni zdravstvene obravnave.

Varne meje rabe alkohola ni.

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili?

Alkohol pomembno povečuje tveganje za nastanek več rakavih obolenj, npr. raka dojke.

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili?

Ali podpirate, da se v primarnem zdravstvu težave s tveganimi ali škodljivimi oblikami rabe alkohola prepoznajo dovolj zgodaj in da se ljudem pravočasno ponudi pomoč?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Promet in vožnja pod vplivom alkohola

Ustavno sodišče (US) je odločilo, da je drugi odstavek 107. člena ZPrCP, ki je Policiji omogočal ugotavljanje alkoholiziranosti voznika zgolj na podlagi rezultata indikatorja alkohola, v nasprotju z ustavo.
Približno 10 % vseh prometnih nesreč v Sloveniji je povzročenih pod vplivom alkohola.
Več kot 36% prometnih nesreč pod vplivom alkohola povzročijo udeleženci, stari med 35 in 54 let.
Alkoholizirani vozniki so povzročitelji 28% vseh hujših prometnih nesreč, ki se končajo s smrtjo ali hudimi telesnimi poškodbami.
Skupni družbenoekonomski stroški prometnih nesreč so v Sloveniji v letu 2024 znašali 2,097 milijard evrov.

Preberi več

Največ alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je bilo v letu 2025 starih med 45 in 54 let -povzročili so 319 nesreč, sledijo vozniki stari med 35 in 44 let, s 308 nesrečami. Ti dve starostni skupini sta odgovorni za več kot 36% vseh prometnih nesreč.
Alkoholizirani povzročitelji so v letu 2025 povzročili kar 15,76% prometnih nesreč s smrtnim izidom (umrlo je kar 28 oseb). Če temu deležu prištejemo še prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami, pridemo do zaskrbljujočega podatka, da alkohol predstavlja kar 28,41% vseh najhujših prometnih nesreč.
V zadnjih petih letih (2020–2024) je v Sloveniji v prometnih nesrečah, ki so bile povzročene pod vplivom alkohola, umrlo 120 oseb.
Število hujših telesnih poškodb, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola, je v zadnjih 5 letih zraslo za 10 %.
Skupni družbenoekonomski stroški prometnih nesreč so v Sloveniji v letu 2024 znašali 2,097 milijarde evrov (oz. 3,13 % tedanjega BDP), od tega so stroški, povezani z udeleženci, znašali 1,522 milijarde evrov, stroški, povezani s samimi nesrečami, pa 0,575 milijarde evrov.
Dovoljena vsebnost alkohola v krvi za voznike je regulirana z zakonom (do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oz. 0,50 promila alkohola v krvi).
Vsaka tretja smrtna žrtev prometnih nesreč v EU je posledica uporabe alkohola, kar pomeni približno 17.000 smrtnih žrtev letno.
Ustavno sodišče (US) je odločilo, da je drugi odstavek 107. člena ZPrCP, ki je Policiji omogočal ugotavljanje alkoholiziranosti voznika zgolj na podlagi rezultata indikatorja alkohola, v nasprotju z ustavo. US je hkrati ugotovilo, da je treba pred spremembo zakonodaje Policijo ustrezno opremiti z etilometri.

Zakonodaja

UKREP	UČINKOVITOST UKREPA	STROŠKI ZA DRŽAVO	JE UKREP V RS SPREJET?
Postopno znižanje dovoljene vsebnosti alkohola v krvi za voznike do 0,0 g/l	zelo učinkovito	nizki	DELNO – Najvišja dovoljena raven alkohola v krvi je 0,50 grama alkohola na kilogram krvi (ZPrCP).
0,0 g/l alkohola v krvi za mlade voznike, voznike javnega prevoza in voznike težkih tovornih vozil	zelo učinkovito	nizki	DA – V veljavi (ZPrCP).
Postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja	srednje učinkovito	visoki	DA – Ob izgubi vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola je pred vnovičnim opravljanjem vozniškega izpita obvezna udeležba v rehabilitacijskih programih (ZVoz).
Odprava začasno odvzetega vozniškega dovoljenja: storilcu prekrška se takoj ob prekršku s sklepom sodišča začasno (za 3–6 mesecev) odvzame vozniško dovoljenje. V tem obdobju storilec opravi vse potrebne postopke (strokovni pregled pri medicini, prijava na program, postopek na sodišču glede predloga odloga)	zelo učinkovito	nizki	DELNO – Postopek določa, da se lahko obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje na njegov predlog vrne pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku (113.d člen ZP-1).
Uvedba alkoholnih ključavnic za voznike prekrškarje, kot dopolnilni prekrškovni ukrep oz. rehabilitacijski program	srednje učinkovito	visoki	NE – Predlog Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2023–2030 predvideva preučitev možnosti uvedbe alkoholnih ključavnic (vir: avp, feb 2024).
Alkohol se uvrsti kot primarni vzrok prometnih nesreč	srednje učinkovito	nizki	DELNO – Vožnjo pod vplivom alkohola zakon še vedno obravnava kot sekundarni vzrok za nastanek prometne nesreče. Kot primarni vzrok za nastanek nesreče pa zakonodaja opredeljuje drugo nepravilno ravnanje voznika, kot je npr. prehitra vožnja, nepravilna smer in stran vožnje, nezadostna varnostna razdalja itd. (ZPrCP).
Naključno preverjanje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku – povečanje nadzora	zelo učinkovit	visoki	DA – Vozniki imajo lahko v litru izdihanega zraka največ do vključno 0,24 miligrama alkohola, a le pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Poklicni vozniki, vozniki javnega prevoza, učitelji vožnje, vozniki začetniki, vozniki, ki prevažajo otroke, in nekateri drugi vozniki v organizmu alkohola ne smejo imeti (ZPrCP).

Toleranca do pitja alkohola pred vožnjo je v družbi še vedno previsoka.

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili?

Alkohol je pomemben dejavnik prometnih nesreč.

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili?

Ali podpirate postopno znižanje dovoljene vsebnosti alkohola v krvi za voznike do 0,0 g/l?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ali podpirate začasno odvzetje vozniškega dovoljenja: storilcu prekrška se takoj ob prekršku s sklepom sodišča začasno (3–6 mesecev) odvzame vozniško dovoljenje. V tem obdobju storilec opravi vse potrebne postopke (strokovni pregled pri medicini, prijava na program, postopek na sodišču glede predloga odloga)?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ali podpirate uvedbo alkoholnih ključavnic za voznike prekrškarje?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ali podpirate uvrstitev alkohola kot primarnega vzroka prometnih nesreč?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ali podpirate povečanje nadzora in naključnega preverjanja vsebnosti alkohola v izdihanem zraku?

DANENE VEM

Zakaj ste se tako odločili? Če ste se odločili za DA, kakšni bi bili vaši ukrepi:

Ustavno sodišče (US) je odločilo, da je drugi odstavek 107. člena ZPrCP, ki je Policiji omogočal ugotavljanje alkoholiziranosti voznika zgolj na podlagi rezultata indikatorja alkohola, v nasprotju z ustavo. US je hkrati ugotovilo, da je treba pred spremembo zakonodaje Policijo ustrezno opremiti z etilometri. Pri nakupu etilometrov gre za relativno veliko finančno investicijo, saj je Policija povedala, da bi potrebovala najmanj 100 novih naprav. Ker takšne odločbe US ni nihče pričakoval, MNZ verjetno nima rezerviranih sredstev za nakup te opreme.
Ali ocenjujete, da je takšen nakup treba izvesti prioritetno?

DANENE VEM

Na kakšen način bi zagotovili sredstva?

Za konec še samo...

Iz katere stranke prihajate:

Kontakt:

Katera so prioritetna področja, ki bi se jih lotili v roku 6 mesecev (odkljukate lahko več odgovorov)?
marketingekonomijadostopnostzdravstvene poslediceprometna varnost

Katera so področja, ki bi se jih lotili v roku enega leta ali več (odkljukate lahko več odgovorov)?
marketingekonomijadostopnostzdravstvene poslediceprometna varnost

Za vse dodatne informacije oz. pri težavah z izpolnjevanjem ankete se lahko obrnite na mail info@sncda.si.

Na podlagi 6. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parplamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o protem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ESS, z oddajo tega obrazca potrjujete, da ste seznanjeni s tem, da bodo osebni podatki (ime, priimek, elektronski nalsov, stranka) skladno z veljavno zakonodajo zbrani, hranjeni, obdelani in uporabljeni za potrebe izvedbe in interpretacije te ankete za organizacije SNCDA Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni in Zavod VOZIM.